Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, drage sodelavke, dragi sodelavci, cenjene študentke in študenti!

Med najpomembnejšimi lastnostmi in zavezami mojega dosedanjega vodenja Univerze v Ljubljani je gotovo zaveza za ohranitev celovitosti ljubljanske univerze: ta je njena prednost in hkrati vodstveno izjemno zahtevna naloga. Doslej sem uspešno ohranjal včasih sicer krhko ravnotežje med članicami ter dosledno poudarjal pomen vseh znanstvenih in umetniških disciplin znotraj univerze.

Univerza v Ljubljani je bila v preteklih štirih letih soočena s pomembnimi zgodovinskimi prelomnicami, z edinstvenimi kriznimi situacijami in priložnostmi, v katerih smo s povezovanjem in sodelovanjem zagotavljali kakovosten študijski proces ter čim boljše razmere za raziskovalno in strokovno delo.

Epidemija Covid-19 je tako rekoč čez noč terjala hitro spremembo našega vsakdanjega dela. Kljub številnim oviram smo uspeli zaključiti študijsko leto in se ustrezno pripraviti na novo. Od samega začetka epidemije na univerzi deluje posebna skupina Covid-19, ki pomaga članicam pri obvladovanju težav, povezanih s pandemijo, hkrati pa smo oblikovali in sprejeli pravne podlage za delo na domu, opremili predavalnice z avdiovizualno opremo ter organizirali testiranje in cepljenje za zaposlene.

Že decembra sem v javnost posredoval ostro javno pismo Izvedba študijskega procesa je resno ogrožena!, v katerem sem med drugim zapisal: »Na Univerzi v Ljubljani smo ves čas z razumevanjem trenutne situacije predlagali najrazličnejše rešitve, ki ne bi ogrožale zdravja, študentkam in študentom pa bi zagotovile pridobivanje znanja. Trenutni ukrepi in prioritete sproščanja kažejo, da vrednota znanja ni na obzorju odločevalcev. Kot rektor najstarejše in največje univerze v Sloveniji, kot  visokošolski učitelj in kot državljan te države ne morem molčati.« Posledica tega poziva je bila, da smo izpogajali vsaj delno odprtje fakultet in akademij za delo v majhnih skupinah ter premaknili odpiranje univerze z zelene v rdečo fazo.

Prav tako sem bil v sodelovanje s sindikati februarja letos med prvimi podpisniki Peticije proti uničevanju javnega visokega šolstva in znanosti, vsebino katere sem jasno zagovarjal tudi na srečanju s predsednikom vlade na Brdu. Zavedam se, da še enega študijskega leta na zoomu ne smemo preživeti, zato si bom še naprej prizadeval za čimprejšnje odprtje univerze ter varno vračanje na fakultete in akademije. Včeraj sem tudi sopodpisal Javni poziv študentske skupnosti Vladi, ki so ga pripravili Študentski sveti javnih univerz.

Najlepše se vam zahvaljujem za doslej izkazano podporo na rektorskih volitvah. Izredno vesel sem dejstva, da ste med štirimi kandidati največjo podporo izkazali meni, hkrati pa se zavedam odgovornosti, ki jo ta podpora prinaša. Moje delo in način vodenja univerze ste v preteklih letih dodobra spoznali. Sem človek dejanj, ne prevelikih besed in kričavih strategij samooglaševanja. Tudi naprej bo moje vodilo transparentno delovanje, trud za ustrezno plačilo za vse skupine zaposlenih, podpora mlajši generaciji na začetku kariernih poti, spoštljiv in konstruktiven dialog z vsemi v univerzitetni skupnosti in zunaj nje ter iskanje ustvarjalno in razvojno naravnanih rešitev, ki bodo Univerzo v Ljubljani ohranjale med najboljšimi univerzami na svetu.

Vljudno vas vabim, da se udeležite tudi drugega kroga volitev naslednjo sredo. Vesel bom vaše podpore. Hvala vam!

Igor Papič

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja